Knjige, zgodbe, ki v človeku prebujajo ljubezen in mu s tem vračajo njegovo moč.
Zavedam se, da Slovenski pravopis kot uradno lastno ime za območje Istre v Sloveniji predvideva ime Slovenska Istra, a zame je Istra le ena sama in slovenski del torej ne more imeti lastnega imena. Kaj država sploh je? Je umetna tvorba človeškega uma in družbene organizacije, ustvarjena z namenom vzpostavitve reda, izvajanja oblasti in oblikovanja […]
Čudežna (slovenska in italijanska) Istra Read More »
Poletje 2025 se je odvijalo v znamenju hrvaške Istre. Nastanjeni v Novigradu sva s Taro v zgodnjih jutranjih urah raziskovali obalno mestece ali pa hodili na izlete po okoliških krajih. Marko Pogačnik v svoji knjigi Slovenija čudežna Istro vidi kot drevo življenja. Tako pravi: “Čutim in vem, da sredi Tržaškega zaliva utripa eden od energijskih
Čudežna (hrvaška) Istra: Novigrad, Pazin, Dvigrad Read More »
Socerb Center izdiha dihalnega sistema krajinskega svetišča Kras se nahaja na južnem robu Krasa nad Tržaškim zalivom – piše Marko Pogačnik v svoji knjigi Slovenija čudežna. To je mogočna stebrasta pečina, na kateri stoji grad Socerb (oz. grad Strmec): “Informacija, vsebovana v izdihu, se kristalizira na stenah pečine v obliki slanih kapljic – seveda ne
Čudežni Kraški rob: Socerb, Ušesa Istre, Cerkev Marije Snežne Read More »
Kako je ‘ratala’ jama Vilenica Pripovedka, kako je nastala jama Vilenica, pripoveduje o deklici, ki je pasla živino. Čez dan je rada sedela v senci, kjer jo je velikokrat premamil spanec. Ponoči je namreč pazila na mlajšega bratca. Ker ni bila pazljiva, ji je živina večkrat ušla. Nekega dne pa je med iskanjem krav naenkrat
Čudežni Kras: Vilenica Read More »
Slovenski del Krasa leži v jugozahodnem delu Slovenije in se razteza med mejo z Italijo, Vipavsko dolino in Brkini. Glavno mesto Krasa na slovenski strani meje je Sežana, imenovana tudi kraška metropola, v njeni bližini pa stoji ena najstarejših kobilarn na svetu – Lipica. Čudežni Kras Marko Pogačnik v svoji knjigi Slovenija čudežna, iz katere
Čudežni Kras: Lipica in konji Read More »
Pred leti sem večer osmega marca preplesala na dogodku, posvečenemu ravnotežju med moško in žensko energijo, ter zdravljenju ran preteklosti med moško-ženskimi odnosi, ki so zasejane v naših telesih in življenjih. Plesno doživetje se je izkazalo za enkratno in navdihujoče. Plesala sem sama, v paru, z moškimi, z ženskami, v skupini … čutila vse delčke
Ples ženske in moške energije Read More »
Clarissa Pinkola Estés Po psihološko-sociološki razlagi ženskosti je naslednji košček sestavljanke, kaj sploh pomeni biti ženska, prinesla Clarissa Pinkola Estés in njena knjiga Ženske, ki tečejo z volkovi – Miti in zgodbe o arhetipu Divje ženske. Clarissa P. Estes je (povzeto z wikipedije, tam pa z njene spletne strani – v ang) je ameriška psihoanalitičarka,
Biti ženska – 2. Divja ženska Read More »
Besedilo je kolaž odlomkov iz moje diplomske naloge, ki združuje obe smeri dvopredmetnega študija slovenščine in sociologije kulture (Ženski literarni liki v sodobnem slovenskem romanu Miha Mazzinija, Filozofska fakulteta, 2008). Je prvi del (3) prispevkov, začetek – predispozicija za razumevanje, kaj sploh pomeni biti ženska v današnjem (moškem) svetu ; razlaga, od kod izhajajo različni
Biti ženska: 1. psihološko-sociološka predispozicija Read More »
Mirna Peč je kraj, občina na Dolenjskem, umeščena med Trebnjim in Novim mestom. Meri 48 km2, ima 28 naselij ter okoli 2790 prebivalcev. Sestavljena je iz treh dolin: osrednje mirnopeške doline ob kraški reki Temenici; jugozahodno leži globodolska dolina (najbolj ostro omejena kraška kotanja na Slovenskem), na severovzhodu pa šentjurska dolina s Poljanskim potokom oz.
Čudežna Dolenjska: Mirna Peč in čebele Read More »
Po včerajšnjem pisanju o Dolenjski in današnjem načrtovanem o Gorjancih me je to hribovje zjutraj tako pozdravilo izza zamegljene Dolenjske, ko sem se v družbi psičke na tleh in kavke na nebu podala na jutranji sprehod v gozd. Fotografij z razgledi s hribčka nad Mirno Pečjo, o kateri bom pisala v naslednjem prispevku, imam sicer
Čudežna Dolenjska: Gorjanci Read More »