Knjige, zgodbe, ki v človeku prebujajo ljubezen in mu s tem vračajo njegovo moč.
Marko Pogačnik v svoji knjigi Slovenija čudežna trdi, da je os slovenskega prostora, ki je posvečena življenjskemu obilju našla svoj popoln izraz v Ljubljanski kotlini. “Ravnotežje med ženskimi in moškimi silami je v ljubljanski krajini popolno. Podobno je križu z jin sferama na severu in jugu ter jang grebenoma na zahodu in vzhodu. V središču […]
V času, ko se zdi, da gre naš svet ‘k hudiču’, ko se rušijo sistemi in meje, ločujejo družine, divja celo narava …, se je pametno ozreti v preteklost in s spoštovanjem preučuti lekcije naših prednikov, ki so doživeli podoben prehod. Prehod iz starega v nov svet. Tako vnovič prebiram Krst pri Savici, Prešernov ep,
Dediščina na prehodu v nov svet Read More »
Noč čarovnic sva s Taro preživeli v naselju Crni Lug, po vseh apartmajih in hotelih s pogledom na morje se je zadnja nočitev odvijala v gozdnatem Gorskem Kotarju, v Narodnem parku Risnjak, v sobici, obiti z lesom, pod lesenimi tramovi … In moram priznati, da sem tu zadnji mesec spala še najbolje. “Iz Reke ni
Oneyada s psičko: 9. Zeleno srce Hrvaške – Izvir Kolpe, Čabar Read More »
M. Pogačnik v svoji knjigi Slovenija čudežna piše o Balkanu kot maternici Evrope, ki uteleša izvire samega življenja, Plitvice pa najbolj južni del elementarnega srčnega sistema Evrope. Namen Plitvic je: “… vtisniti v spomin vode in mineralov življenjske vzgibe, ki jih neprestano rojeva maternica Evrope, osredinjena v bosanskih piramidah pri Visokem. Voda je najbolj občutljiv
Oneyada s psičko: 8. Plitvička jezera (Plitvice) Read More »
Do izhodišča v Nacionalni park Krka v Skradinu sva se zapeljali po avtocesti in bili na postajališču deležni lepega razgleda na reko in mestece Skradin. Še eno izmed najstarejših mest tega področja, ki je živelo že v časov Ilirov, njegovo središče z ozkimi tlakovanimi ulicami pa je zaščiten kulturni spomenik. Takoj na začetku mesta me
Oneyada s psičko: 7. Narodni park Krka (Slapovi Krke) Read More »
Po slikoviti vožnji skozi Korčulo in Pelješac sva pred odhodom na celino na jugu otoka zavili še v naselje in pristanišče Ston. Njegovo ime izhaja iz latinskega imena Stagnum, ki označuje močvirnato zemljo, primerno za pridobivanje soli. Že štiri tisoč let se sol tukaj pridobiva na isti način, le s pomočjo sonca, morja in vetra.
Oneyada s psičko: 6. Ston, Vodice Read More »
Zgodaj popoldne sva s trajektom prispeli na Korčulo, šesti največji otok v Jadranu, otok sonca, kamna, vina, pa tudi pradavne zgodovine, tradicije, mitologije in čudovite narave, dolgo časa znan še kot otok umetnikov, inteligence, popotnikov, trgovcev in svetovljanov … Otok, kjer ‘zgodovina živi v sedanjosti …’ Najprej sva si ogledali srce otoka, obdano s stolpi
Oneyada s psičko: 5. Korčula Read More »
Sončni zahod naju je 21. 10. 2024 pripeljal na najbolj gozdnat in zelen jadranski otok, enega redkih z ohranjenim sredozemskim pragozdom: Mljet. Na njem domujejo številne rastline in živali, a zahvaljujoč ‘uvoženim’ mungom na njem ni strupenih kač. Najprej nekaj zgodovine Prvi naseljenci so preko luke Praprotno na polotoku Pelješac prispeli na Mljet pred 4.000
Oneyada s psičko: 4. Mljet Read More »
Murter je še en jadranski otok, naseljen že v pradavnini in dobi Ilirov – naseljevali so ga Liburni in Rimljani. V bližini današnjega naselja Murter je stalo mestece Colentum, ki so ga ustanovili Liburni v 11. stoletju p. n. š., in je bil poleg Zadra najpomembnejša luka južne Liburnije … Izvor imena Murter, ki marsikoga
Oneyada s psičko: 3. Murter Read More »
Po jutranjem sprehodu ob peščeni baški plaži sva se odpravili proti Pagu, še enem že v prazgodovini naseljenem hrvaškem otoku. Že sama vožnja po Krku je čudovita, jadranska magistrala pa izven sezone nepozabna – tudi njen severni del, zato je mogoče prav, da jo omenim že tukaj. Jadranska magistrala, dolga 1.006 kilometrov, se je večinoma
Oneyada s psičko: 2. Pag Read More »